Visokogorska krnica nad dolino Zadnjice v Trenti, ki jo krasijo majhna Kriška jezera, je lepo izhodišče za obisk najvišjih vrhov Julijskih Alp.
Kriški podi so izhodišče za različne planinske poti na okoliške vrhove, vendar pa je gibanje v visokogorju zahtevno, zato priporočamo, da se na pot odpravite v spremstvu vodnika.
Odpravite se na slikovito potepanje v gorski svet Triglavskega narodnega parka. Kriške pode obdajajo približno 500 metrov višji vrhovi Julijskih Alp: Razor, Planja, Križ, Stenar, Bovški Gamsovec in Pihavec. Prostrano domovanje svizcev, gamsov, kozorogov v poletnem času obarva značilna alpska flora.
Planinska pot iz Zadnjice, ki spdada med najlepše slovenske planinske poti, vodi k Pogačnikovemu domu na Kriških podih (2.050 m), od koder je lep razgled na Trento. Spremljajo jo deloma osvežujoči gozdovi, obsežna melišča in kamniti grebeni. Naj vam pogled za trenutek obstane na kateri izmed planik, zavarovanih slovenskih botaničnih lepotic.
Kriški Podi, Trenta, ©Jure Batagelj
Kriška jezera, počitek z razgledom
Podobo razgibanega skalnatega sveta dopolnjujejo barvita jezera. Spodnje Kriško jezero, ki ga obdaja mehka travnata obala, je odlična lokacija za postanek v tem visokogorskem raju.
- Zgornje Kriško jezero je najvišje ležeče slovensko jezero (2.154 m), velikosti približno 80 m x 80 m;
- Srednje Kriško jezero (1.939 m) je okroglo jezero (60 m x 60 m) smrečnate barve, globoko do 6,5 m;
- Spodnje Kriško jezero (1.880 m) je največje izmed Kriških jezer, ovalne oblike, dolgo približno 140 m, široko 100 m in globoko do 8,5 m.
V bližini jezer je Pogačnikov dom na Kriških podih (2050 m).
Kriški podi - DOSTOP
Za dostop na Kriške pode iz doline Zadnjice zavijte na ovinku številka 50 ceste Vršič– Bovec v vasi Trenta. Parkirajte na označenem parkirišču in sledite makadamski cesti do spodnje postaje tovorne žičnice. Od tam nadaljujte po markirani planinski poti.