Grožnje ribjim vrstam
Človek že dolgo negativno vpliva na ribje populacije. Pritisk nanje se je z industrializacijo v zadnjih dvesto letih povečeval in se v zadnjih desetletjih še okrepil.
Mnoge populacije so se zmanjšale, številne pa so tudi izginile. Razlogov za to je več, ti pa delujejo sočasno in dopolnjujoče.
Glavni razlogi za ogroženost ribjih populacij v reki Tolminki so:
- onesnaževanje: potencialni onesnaževalci reke so mesto Tolmin in okoliška naselja, industrijska cona v Poljubinju, cestni promet, ribogojnici na Tolminki in čistilna naprava;
- spreminjanje struge reke: največji poseg v strugo reke se vrši na območju prodnih žepov z vsakoletnim odvzemom gramoza. Občasni posegi so potrebni zaradi varovanja erodiranih brežin;
- izguba habitatov: glavni vzrok zanjo je prekomerna raba vode. Voda iz porečja Tolminke se uporablja za potrebe zajetja za pitno vodo ter za potrebe hidroelektrarn Zadlaščica in Tolmin ter obeh tolminskih ribogojnic;
- naseljevanje tujerodnih vrst rib: tujerodne ribje vrste predstavljajo grožnjo avtohtonim vrstam zaradi kompeticije za prostor in hrano ter možnosti medsebojnega križanja. V preteklosti je bila v celoten tok reke naseljena tujerodna potočna postrv, ki se križa s soško postrvjo. V spodnji tok Tolminke sta bila naseljena savski lipan, ki se križa z jadranskim lipanom, in šarenka;
- ribolov: športni ribolov v večjem delu Tolminke poteka po pravilu “ujemi in spusti”;
- ribojede ptice: plenilci rib so poleg sivih čapelj še bele čaplje in race žagarice, v zimskem času pa tudi kormorani. Mnenja o tem, ali njihova prisotnost predstavlja grožnjo ali pa je sestavni del naravnega okolja, so deljena;
- klimatske spremembe in ekstremni vremenski pojavi: na reki smo bili priča visokim stoletnim vodam v letih 2009 in 2012. Strma pobočja na vodozbirnem območju in povečani erozijski procesi, ki so posledica potresa iz leta 1998, so povečali vplive ekstremnih vremenskih pojavov in trenutno predstavljajo glavno grožnjo ribjim populacijam.
Kljub grožnjam je ekološko stanje reke Tolminke dobro. Poskrbeti moramo, da tako tudi ostane.
Dvor na Doru
Na konglomeratni vzpetini je nekoč stal eden od treh tolminskih gradov, imenovan Spodnji grad. Bil je poletna rezidenca in dvor oglejskih patriarhov. Od njega so žal ostale samo ostaline, skrite v zemlji. Domačini to območje še danes imenujejo Dor, kar je okrajšava za besedo dvor.