Ribištvo
Bogastvo voda in rib v njih je dajalo ribištvu na Tolminskem skozi zgodovino poseben pomen. Prva dokaza o ribolovu sta arheološki najdbi bronastih trnkov iz železnodobnega grobišča v Tolminu in naselbine na Mostu na Soči. Železni trnki so bili najdeni tudi v poznoantičnih plasteh naselbine na Tonovcovem gradu pri Kobaridu. O ribolovu v srednjem veku piše Simon Rutar v Zgodovini Tolminskega. Prvi zapisi o ribolovnih pravicah, ki so jih oglejski patriarhi podeljevali plemstvu, segajo v leto 1319. Zemljiški gospodje so imeli svoje ribiče, ki so jih oskrbovali s svežimi ribami, predvsem postrvmi. Avstrijska monarhija je v začetku 19. stoletja uredila ribištvo z državno in deželno zakonodajo. Vode so bile razdeljene na ribiške revirje, država je organizirala tudi tečaje za ribiče, na katerih so predstavljali nove tehnike ribolova. Prvič je bilo predstavljeno tudi muharjenje, takrat imenovano perničarjenje. Z ribolovnimi revirji so gospodarili zakupniki, ki so imeli svoje ribiče in čuvaje. Sistem zakupništva je ohranila tudi Italija med obema svetovnima vojnama. Po drugi svetovni vojni so bile vode po sistemu zakupništva dodeljene v upravljanje ribarskim zadrugam, kasneje pa brezplačno ribiškim družinam.
Danes z ribjim življem v vodah na Tolminskem na podlagi državne koncesijske pogodbe gospodari Ribiška družina Tolmin.
Ribiške vilice in vrša - Hrani Tolminski muzej
Za ribolov so se v preteklosti uporabljale različne priprave, mreže, saki, vrše in seveda trnki. Avstrijska zakonodaja iz 19. stoletja je začela urejati ribištvo. Postavljena so bila prva pravila glede ribiške opreme, nova pravila glede varstvenih dob in najmanjših mer za odvzem posamezne vrste rib, ribiči pa so morali imeti ribolovne liste. V sladkih vodah celotne Slovenije je bil po drugi svetovni vojni dovoljen le športni ribolov z uporabo trnkov, komercialni ribolov pa je bil prepovedan.
Na tolminskih vodah je dovoljen način ribolova muharjenje z uporabo trnkov brez zalusti. Soška postrv in jadranski lipan sta z ribolovnimi pravili posebej zaščitena. V večjem delu Tolminke je namreč dovoljen le ribolov na način »ujemi in spusti«, kar pomeni, da se mora vse ujete ribe vrniti v reko.
Čistilna naprava
Komunalna čistilna naprava Tolmin, ki obratuje od leta 1985, je bila leta 2012 obnovljena. V tej lagunski čistilni napravi se čistijo odpadne vode naselij Tolmin, Poljubinj, Zatolmin in industrijske cone v Poljubinju. Voda se očisti do te mere, da se lahko izpusti nazaj v Tolminko.