Ribogojstvo
Ribe so bile vedno pomemben del človeške prehrane. Da ne bi bili odvisni samo od ulova rib, so ljudje začeli z njihovo vzrejo. Prvo ribogojstvo se je razvilo v Avstraliji pred več kot 6000 leti. Na Kitajskem so pred 4000 leti ribe gojili v ribnikih in jih krmili z rastlinsko hrano. V Evropi so z ribogojstvom v ribnikih pričeli Rimljani. V srednjem veku pa je ribogojstvo krapov postalo gospodarska panoga.
Danes vzrejamo ribe v celinskih vodah in v morju. Sladkovodno ribogojstvo se deli na hladnovodno in toplovodno.
Hladnovodno ribogojstvo se ukvarja z vzrejo postrvjih ribjih vrst, ki potrebujejo hladno, s kisikom bogato vodo. Najprimernejša temperatura za njihovo vzrejo je med 10°C in 15°C.
Toplovodno ribogojstvo se ukvarja z vzrejo krapovcev. Te vrste rib imajo raje toplejše in mirnejše vode, zato njihova vzreja poteka v ribnikih, najprimernejša temperatura zanje je med 20°C in 30°C.
Hladna in čista Tolminka, ki se nikoli ne segreje nad 14°C, je primerna za hladnovodno ribogojstvo. Ob njej sta postavljeni dve ribogojnici, Tolminka in Faronika.
Ribogojnica Tolminka
Stoji malo pred začetkom učne poti. Voda, ki oskrbuje ribogojnico, poganja tudi hidroelektrarno Tolmin. Ta ribogojnica je namenjena vzreji plemenskih jat soške postrvi in jadranskega lipana, ki sta potrebni za ohranjanje obeh ribjih vrst. Plemenke se tu smukajo, njihove oplojene ikre pa se do enoletnih mladic vzrejajo v Vališču Modrej. Ribogojnica Tolminka in Vališče Modrej sta bila ključna za uspeh Ribiške družine Tolmin pri ohranitvi soške postrvi in naporih za ohranitev jadranskega lipana.
Ribogojnica Faronika
Z vodo se oskrbuje iz prve ribogojnice. Tako je za potrebe obeh ribogojnic in hidroelektrarne Tolmin v Tolminki postavljen en sam odvzemni objekt. Ribogojnica je namenjena predvsem vzreji rib za prehrano. Tu se vzreja šarenko in potočno zlatovčico, še eno tujerodno ameriško postrvjo vrsto, ki bolje prirašča pri zelo nizkih temperaturah vode. Obe vrsti postrvi se tu predelujeta v različne izdelke. Del vzrejnih površin pa se uporablja za vzrejo soške postrvi in jadranskega lipana.
Grofov ribnik
Ribogojstvo na Tolminskem se je začelo z Grofovim ribnikom. Ta je bil izkopan v močvirnem zemljišču pod vasjo Dolje pri Tolminu v začetku 17. stoletja. V sušnih obdobjih so morali okoliški prebivalci vodo v ribnik prinašati iz Soče. Lokacija ribnika je vidna še danes.